okobál tudi okobálj [prva oblika au̯ in al] prisl. (ȃ) v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.