okrepčílo -a s (í) kar daje moč, krepkost: biti potreben okrepčila; dajati komu okrepčilo / gostilne so nudile popotnikom počitek in okrepčilo; ekspr. nositi košare z okrepčili z jedmi, prigrizki, pijačo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.