párkelj -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje
// slabš. roka: pokaži mi svoje parklje
♦ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

párkelj -na tudi -klja [kəl] m (á) evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj
// v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.