pláv -a m (ȃ) zastar. splav: les so naložili na dolg plav;
čolni in plavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pláv -í ž (ȃ) - 1. zastar. splav: po reki se ziblje velika plav
- 2. knjiž., v zvezi divja plav, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga: divja plav hrumi; vojaki so privihrali kot divja plav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
plàv1 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á) ki je svetle barve z rumenkastim odtenkom: ugajal ji je fant s plavimi lasmi / ekspr. bila je plavo dekle plavolaso // v čredi so imeli plavega bika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
plàv2 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á) pog. moder: plav avto, lonec;
najraje ima svojo plavo obleko;
plavo morje, nebo;
ima plave oči / ekspr. vsa je plava od modric
● žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji
♦ gastr. plava riba morska riba navadno slabše vrsteplávo prisl.: plavo prebarvane stene; sam.: partizani so ujeli nekaj plavih plavogardistov; spet je naredil plavega neupravičeno je (za en dan) izostal z dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.