prezráčiti -im dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo
// narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo
 
ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Število zadetkov: 1