Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

samopášnost -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati
// objestnost, predrznost: mladostna samopašnost
 
zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
Število zadetkov: 1