specífičen -čna -o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju;
beseda ima v tej zvezi specifičen pomen;
težko je ustreči njenim specifičnim željam;
opisovati specifično življenje mornarjev // značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike
♦ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrobspecífično prisl.: specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.