Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
véden1 -dna -o prid. (ẹ̄) star. - 1. nenehen, stalen: vedno bobnenje slapa / biti v vedni nevarnosti / vedni prepiri
- 2. večen, trajen: tam je vedna pomlad / obljubiti komu vedno zvestobo
véden2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. - 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve (za) kaj: biti veden nesreče koga; biti veden vrednosti česa
- 2. izveden, vešč: biti veden v mnogih stvareh; vedna padarica
Število zadetkov: 2