zatégel -gla -o [əu̯] prid. (ẹ́) ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic;
zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom // pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo hrzanje konj; v daljavi se je slišalo zateglo lajanje psa; zateglo petje; zateglo piskanje lokomotive
● zategel les les, ki se težko cepi, kolje; star. zateglo meso trdo, žilavozatéglo prisl.: zateglo govoriti, požvižgavati
♦ muz. zateglo označba za hitrost izvajanja lento
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.