Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zatìč -íča m (ȉ í) 
  1. 1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa: namestiti zatič; jeklen, lesen zatič / vrata na zatič
  2. 2. agr. potaknjenec: razmnoževati rastline z zatiči
    ♦     adm. tipka pri mehanskem pisalnem stroju za pisanje velikih črk
Število zadetkov: 1