Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavidljív -a -o prid., zavidljívejši (ī í) 
  1. 1. zavisten: zavidljivi sosedje / biti komu zavidljiv za kaj / zavidljive oči
  2. 2. ekspr. zelo dober, ugoden: priboriti si zavidljiv položaj; soba z zavidljivim razgledom; pri delu je dosegel zavidljive rezultate
    // zelo velik, visok: doseči zavidljiv uspeh; zavidljiva hitrost; naše šolstvo je doseglo zavidljivo raven
Število zadetkov: 1