gétoSSKJ -a m (ẹ̑)
1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna
2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E ← nem. Getto ← it. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje