trávaSSKJ -e ž (á) pog.
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), kanabis (1): Origano so vam z vrta pokradli mulci, ker so mislili, da je trava
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), kanabis (2): Mati je vedela, da kadi travo in da si je našel problematično družbo E = stcslov. trava, hrv., srb. tráva, rus. travá, češ. tráva < pslov. *trava

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Število zadetkov: 1