zíc -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
sedež: Tako se mi je vrtelo v glavi, da sem sedel na svojem zicu in se nisem več mogel premaknit E ← nem. Sitz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.