tájnik -a m (ȃ) 1. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: dati navodila tajniku;
tajnik šole;
dela in naloge tajnika / osebni tajnik / občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; tajnik režije ki med snemanjem zapisuje tehnične in organizacijske podatke, režiserjeve opombe2. visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti tajnika;
glavni tajnik;
predsednik in tajnik
● državni tajnik v nekaterih državah visok državni funkcionar, navadno odgovoren za zunanje zadeve države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.