bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni;
zemlja bobni pod koraki;
brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra bobnèč -éča -e:
vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
♦ voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.