telefoníja -e ž (ȋ) ptt
1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija; fiksna telefonija tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji; mobilna telefonija prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija mobilna telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo
2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.