Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šòp šôpa m (ȍ ó) 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop;
šop dlake, peres;
izpod rute ji gleda šop črnih las;
v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop 3. ekspr. pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
Število zadetkov: 1