Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

žépek1 -pka m (ẹ̑)
nar. pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih; kraški šetraj: hoditi skozi žepek in brinje; vonj po žepku / voziti čebele na žepek
žêpek2 -pka in žepèk -pkà m (ē; ə̏ ȁ)
1. manjšalnica od žep: prišiti žepek na jopico; nositi robček v žepku / prsni žepek na telovniku / hrček spravi hrano v žepek pod ušesi / zložiti palačinko na žepek
2. nav. mn. jed, pecivo zlasti iz trikotno prepognjenega kvašenega testa z različnimi nadevi: skuhati žepke; žepki s sladkim nadevom
Število zadetkov: 2