Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bolézen -zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom;
nalesti se bolezni;
dobiti bolezen;
kakšno bolezen pa ima;
ozdraviti, preboleti bolezen;
huda, neozdravljiva, smrtna bolezen;
dedna, nalezljiva, poklicna bolezen;
duševna bolezen;
bolezni dihal, srca;
povzročitelj bolezni je virus;
bolnišnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni / bolezen norih krav nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka / peta bolezen in peta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji brez povišane telesne temperature / šesta bolezen in šesta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji in visoka telesna temperatura
● preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; legionarska bolezen hujša oblika legioneloze, za katero sta značilni močno povišana temperatura in pljučnica; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; med., vet. Bangova bolezen bruceloza2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: stara bolezen slovenske politike / otroške bolezni uvajanja novega sistema
Število zadetkov: 1