dihálnik -a [tudi dihau̯nik] m (ȃ)
geogr. odprtina na kraškem površju, skozi katero se izmenjujeta jamski in zunanji zrak:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.