Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
f -- in -ja in -a [fə̀ fə̀ja in èf êfa] m (ə̏; ȅ ȇ) sedma črka slovenske abecede: od f do h;
tiskani f-ji;
vsi efi ležijo postrani;
veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik
♦ glasb. mali f četrti ton v mali oktavif -- kot imenovalni prilastek
sedmi po vrsti: odstavek f
♦ glasb. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice
f- prvi del zloženk
nanašajoč se na f: vozniško dovoljenje F-kategorije
♦ glasb. F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
Število zadetkov: 1