ga1 rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je;
precej sta ga že čutila bila sta vinjena;
imeti ga pod kapo biti vinjen;
dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil;
ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov;
polomiti ga narediti nerodnost, neumnost;
elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve;
ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga;
pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo1,
on
gá2 medm. (ȃ)
posnema glas gosi, rac: ga, ga, so se vznemirile gosi v mlakuži
ga3 členica za krepitev členkovne ali medmetne zveze: sam bog si ga vedi kje;
vrag ga vedi;
star.: gorje si ga mu;
gorje se ga babnici, če jo zalotimo;
bog ga bodi zahvaljen; prim. bogsigavedi, vragsigavedi ipd.