glásba -e ž (ȃ)
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / svetovna glasba ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe / profesor glasbe; akademija za glasbo / ekspr. goveja glasba narodno-zabavna glasba
// glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist
2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
♦ glasb. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba; gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela