izbojeváti -újem dov. (á ȗ)
1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj
2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Število zadetkov: 1