karaván tudi caravan -a [karavánm (ȃ)
1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v karavanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel karavan
2. tur. stanovanjska prikolica: udoben karavan z mizico in posteljama; v prid. rabi: karoserija v karavan izvedbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Število zadetkov: 1