ključár -ja m (á)
1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar
2. ekspr. vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik
// kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.