Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
namočíti -móčim dov. (ī ọ́) 1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo;
namočiti umazano perilo;
namočiti za nekaj ur v raztopino;
namočiti v špiritu // pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo 2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo;
namočiti robec;
namočiti kruh z vinom;
brezoseb. to nas je namočilo namočíti se ekspr.
(s)kopati se: letos se še nisem namočil v morju
namóčen -a -o:
v mleku namočen kruh; perilo je že namočeno; polja so dobro namočena
● ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno
Število zadetkov: 1