okrepčílo -a s (í)
kar daje moč, krepkost: biti potreben okrepčila; dajati komu okrepčilo / gostilne so nudile popotnikom počitek in okrepčilo; ekspr. nositi košare z okrepčili z jedmi, prigrizki, pijačo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.