Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

oporóka -e ž (ọ̑)
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pisna, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka
 
pravn. izpodbiti oporoko s tožbo
Število zadetkov: 1