poséstvo -a s (ẹ̑) zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo;
kmetoval je na očetovem posestvu;
majhno, veliko posestvo;
lastnik posestva / družbeno, družinsko, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo // nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.