pozórnost -i ž (ọ́) 1. zavestna (miselna) zbranost: pozornost poslušalcev je popustila;
odvrniti, preusmeriti pozornost;
to delo zahteva posebno pozornost;
študiju je posvečal veliko pozornost 2. povečano zanimanje, zavzetost za kaj: posvečati čemu pozornost;
pritegniti, vzbuditi pozornost;
ta slikar je vreden večje pozornosti;
splošna pozornost / biti središče, v središču pozornosti 3. kar kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: njegova pozornost jo je ganila;
izkazati komu pozornost;
ekspr. obsipati koga s pozornostjo;
biti deležen posebne pozornosti / pridobil jo je z majhnimi pozornostmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.