prédnji -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje;
prednji sedeži avtomobila;
prednji hlačni žep;
prednje noge sesalcev;
prednja stran glave, hiše;
prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki;
prednje šape;
prednje in zadnje kolo / prednje in zadnje okončine; prednje vozilo v koloni se je ustavilo / Prednja Azija 2. zastar. prejšnji: prepisal je prednji odstavek / govoriti o prednjih časih
● pog. avtomobil na prednji pogon s pogonom na prednja kolesa; nar. prednja hiša glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; star. prednja soba predsoba
♦ navt. prednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom; obrt. prednji vbod vbod, pri katerem je nit vidna zlasti na pravi strani; voj. prednja straža predstraža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.