Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rêja -e ž (é) 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine;
enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo;
ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji 3. nar. krma1,
hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
● ekspr. ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj
Število zadetkov: 1