Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
réven -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek;
postati, biti reven;
revna družina;
revno prebivalstvo;
reven kot cerkvena miš zelo / revnejši deli mesta; revne vasi 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik;
revna in suha zemlja;
revna nahajališča rude / star. na rudah revna država z rudami; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek;
revna pokojnina;
revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož;
pokrajina z revno travo / igra je precej revna // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo 5. nav. ekspr. nerazkošen; skromen: revna hiša;
revna obleka;
revna oprema;
revno kosilo 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati;
vsa revna je obstala na pragu 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom;
bil je ves reven in shujšan;
sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega révno prisl.:
revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
Število zadetkov: 1