Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sesálec -lca [səsau̯ca in sesau̯ca tudi səsalca in sesalcam (ȃ)
1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev
 
zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci
2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
Število zadetkov: 1