snováti snújem nedov., snovál (á ú)
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje
2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim
3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor
♦ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje

snováti se ekspr.
nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi

snujóč -a -e:
sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.