Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
snováti snújem nedov., snovál (á ú) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let;
snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje 2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto;
nekaj snuje proti njim 3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko;
že dolgo časa se snuje nov odbor
♦ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenjesnováti se ekspr.
nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi
snujóč -a -e:
sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija
Število zadetkov: 1