stolpìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči
2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči
3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih
4. rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.