Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
stolpìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo;
grajski stolpiči 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev;
petnadstropen stolpič;
stanovanjski stolpiči 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu;
oder je stal na stolpičih 4. rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice;
poiskati številko v spodnjem stolpiču
Število zadetkov: 1