Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
užíti užíjem dov. (í ȋ) 1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: danes ni še ničesar užil;
užiti preveč piva, žganja / užiti kapljice, tablete; s hrano je užil tudi strup zaužil2. uporabiti kaj za zadovoljitev svojih potreb: svojega bogastva ni mogel, znal užiti / ekspr. užiti telo, ustnice koga 3. biti deležen česa: užiti čast, sramoto;
užil je malo materine ljubezni;
v življenju je užil veliko hudega // imeti, doživeti čustva, občutke tega, kar izraža določilo: užiti velik strah, veselje / takega mraza v življenju še ni užil občutil / užiti nekaj lepih dni
● zastar. ves denar je užil sam porabil; knjiž. v tem kraju sem užil mladost preživelužíti se zastar.
naužiti se: užiti se veselega življenja
užít -a -o:
užita hrana; užito veselje
Število zadetkov: 1