umoríti -ím dov., umóril (ī í) 1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno: hotela ga je umoriti;
popotnika so oropali in umorili;
umoriti koga z nožem, s strupom;
otroka je umorila že ob rojstvu;
skrivaj, zahrbtno umoriti / ekspr. bolezen je umorila precej ljudi 2. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: vse veselje, voljo ji je umoril
● ekspr. žalostna novica bi jo umorila zelo prizadelaumorjèn -êna -o:
ponoči je bil nekdo umorjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.