velíko prisl. (í) 1. izraža veliko količino ali meroa) s samostalnikom: imeti veliko drv;
zemlja z veliko dušika;
zbralo se je veliko ljudi;
nima veliko smisla za šalo / odkriti veliko novega / kot voščilo želim vam veliko, ekspr. veliko veliko sreče / takih primerov je veliko b) z glagolom: veliko bere, se giblje;
veliko se ne da spremeniti;
ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi;
ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat2. navadno v zvezi s primernikom izraža visoko stopnjo: veliko bolj se boste morali potruditi;
nova pot je veliko krajša;
veliko večja poraba energije / zaslužek je veliko premajhen; prim. največ, več, velik, veliki
veliko...1 ali véliko... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na veliki: velikobritanski, velikosoboten
veliko...2 ali velíko... prvi del zloženk (ī)
nanašajoč se na velik: velikolisten, velikomesten, velikopovršinski
veliko...3 ali velíko... prvi del zloženk (í)
nanašajoč se na veliko: velikobeseden, velikojedec; velikokrat