Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zalájati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom: zunaj je zalajal pes; cvileče, zategnjeno zalajati / v gozdu je zalajal lisjak, srnjak
// s predlogom z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes je na vsakega prišleca renčeče zalajal; zalajati nad kom, v koga
2. slabš. reči, povedati z ostrim, zadirčnim glasom: utihni že vendar, je jezno zalajal
3. ekspr. dati lajanju podoben glas: nekje v daljavi so zalajali mitraljezi
Število zadetkov: 1