Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

berívo -a s (í) redk. branje
bojazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se vesti
brusívo -a s, snov. (í) |snov|
cepívo -a s, snov. (í) ~ proti ošpicam
čitljívo nač. prisl. (í) ~ napisati
čtívo -a s (í) pešaj. domače ~ domače branje
dopadljívo nač. prisl. (í) star. ~ je opazovala hčer zadovoljno, ponosno
doumljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
dražljívo nač. prisl. (í) Vonj je ~ silil v nosnice
dvomljívo1 nač. prisl. (í) ~ ogledovati koga
dvomljívo2 povdk. (í) Še zmeraj je ~, ali se bo to srečno končalo
dvorljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti; ~ pospremiti gostjo
ganljívo prisl. (í) nač. ~ jokati; mer., poud. delati se ~ nevednega |zelo, močno|
gibljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ povezane kosti
ginljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) star. ganljivo
gnetívo -a s, snov. (í) uporabljati ilovico za ~o
gnojívo -a s, snov. (í) gnoj in druga ~a; umetna ~a gnojila
gojívo -a s, snov. (í) |sredstvo za gojenje|
gorívo -a s, snov. (í) točiti ~; cena goriv
gradívo -a s, snov. (í) beljakovinsko ~; zbirati ~ za referat
grozljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Psi so ~ lajali; ~ miren prostor
hranívo -a s, snov. (í) visoka vrednost ~a v sočivju
igrívo primer. prisl. (í) Voda se ~ pretaka po kamenju
Ívo -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Íva -e ž, oseb. i. (ȋ)
Ívov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
..ivo s. prip. obr. (í) ʻvršilnikʼ kládivo
iznajdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ si pridobiti denar
jezljívo nač. prisl. (í) ~ odgovarjati
kládivo -a tudi kladívo -a s (á; í) |orodje|
krívo nač. prisl. (í) ~ se držati; poud.: ~ govoriti |nepošteno, napačno|; ~ soditi človeka |krivično, napačno|
krivo.. prvi del podr. zlož. krivočŕten, krivonóg; krivovérski, krivopriséžnik
kurívo -a s, snov. (í) varčevati s ~om
lažnívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
lenívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. lenobno: ~ sloneti na ležalniku
lepívo -a s, snov. (í) ~ v lepilu
ljubeznívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti, se nasmehniti
ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal
mamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati; poud. ~ govoriti |zapeljivo|
marljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ delati, se učiti pridno
mazívo -a s, snov. (í) teh. uporabljati loj kot ~
mlezívo -a s, snov. (í) |kravje mleko po telitvi|: delati skuto iz ~a
mrazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ga je treslo po vsem telesu
nadúšljivo nač. prisl. (ȗ) ~ dihati
nagajívo nač. prisl. (í) ~ pomežikniti
nalezljívo nač. prisl. (í) ~ bolan; ~ se smejati
nèčitljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se podpisati
nèdopovedljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo lep|
nèdosegljívo nač. prisl. (ȅí) Vse je bilo ~ daleč
nèdoumljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ravnati ~; poud. ~ velika država |izredno|
nèiznajdljívo nač. prisl. (ȅí) precej ~ se lotiti dela
nèizrazljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Bil je ~ lep dan |zelo|
nèizrekljívo mer. prisl. (ȅí) star. neizmerno, nepopisno: Iz slike odseva nekaj ~ prijetnega
nèljubeznívo nač. prisl. (ȅí) ~ odgovoriti
nèločljívo nač. prisl. (ȅí) ~ povezan s čim
nènadkriljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. neprekosljivo: ~ igrati
nèodjenljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo: ~ se bojevati, se truditi
nèodložljívo nač. prisl. (ȅí) ~ reševati kaj
nèodnehljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo, nenehno: ~ preganjati, uničevati
nèodpustljívo mer. prisl. (ȅí) poud. igrati ~ slabo |zelo|
neopazljívo nač. prisl. (ȅí) neopazno: ~ se približati
nèopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo|
nèopravičljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti
nèopredeljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) zgodovinsko ~ pojav; ~a barva nedoločljiva
nèopredeljívo -ega s, pojm. (ȅí) nekaj ~ega
nèopredeljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèovrgljívo nač. prisl. (ȅí) ~ dokazati
nèozdravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ bolan
nèpazljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ravnati z ognjem
nèpoboljšljívo mer. prisl. (ȅí) ~ se vesti
nèpogrešljívo nač. prisl. (ȅí) publ. ~ sklepati pravilno, nezmotno
nèpojmljívo nač. prisl. (ȅí) poud. biti ~ razburjen |zelo|
nèponovljívo prisl. (ȅí) nač. ~ miniti; mer., poud. ~ lep |zelo|
nèpopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Novica ga je ~ razžalostila |zelo|
nèpopravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ pokvariti; poud. ~ slab človek |zelo|
nèpopustljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ~ vztrajati pri čem; ~ odklonilen
nèposnemljívo nač. prisl. (ȅí) ~ narediti kaj; poud. ~ lep |zelo|
nèpotešljívo prisl. (ȅí) nač. ~ jokati; mer., poud. ~ jezen, žalosten |zelo|
nèpotolažljívo nač. prisl. (ȅí) ~ jokati
nèpotrpežljívo nač. prisl. (ȅí) ~ čakati, poslušati
nèpovrnljívo nač. prisl. (ȅí) ~ miniti
nèpredstavljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ srečen |zelo, izredno|
nèpredvidljívo nač. prisl. (ȅí) Napetost se ~ stopnjuje
nèprekosljívo mer. prisl. (ȅí) poud. ~ spreten |zelo|
nèpremagljívo prisl. (ȅí) nač. Pijača ga je ~ vabila; mer., poud. ~ zoprn |zelo|
nèpremakljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ vztrajati |trdno|
nèprepričljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti, utemeljevati
nèprimerljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ dober |zelo|
nèprizanesljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti o kom
nèrazdružljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ povezan s kom |zelo|
nèrazrešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ zapletena vprašanja nerešljivo
nèrazumljívo1 nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti, ravnati
nèrazumljívo2 povdk. (ȅí) ~ je, da se je tako odločil
nèrazvezljívo nač. prisl. (ȅí) poud. |neločljivo|: ~ povezan s sobojevniki
nèrešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ težka naloga
nèspoštljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti o kom
nèspravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti; ~ sovražen
nèsprejemljívo1 nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti
nèsprejemljívo2 povdk. (ȅí) ~ bi bilo, če bi predlagali kaj takega
netívo -a s, snov. (í) prižgati ~; vznes. Ljubezen je ~ dobrote |spodbuda|
nèubogljívo nač. prisl. (ȅí/ȋ) ~ se vesti
nèubranljívo nač. prisl. (ȅí) ~ napadati
nèugotovljívo povdk. (ȅí) ~ je, kdo je avtor te pesnitve
nèukrotljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ se upirati |zelo|
nèumljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ naiven |zelo|
nèustavljívo nač. prisl. (ȅí) ~ drveti, prodirati
nèutajljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. Podatki ~ pričajo o tem neizpodbitno, nedvomno
nèutešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ jokati
nèutolažljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ihteti
nèutrudljívo nač. prisl. (ȅí) ~ pomagati
nevoščljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ gledati
nèvpadljívo nač. prisl. (ȅí) nevsiljivo, neopazno: ~ se oblačiti, vesti
nèvsiljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se oblačiti; ~ vljuden človek
nèzadovoljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) neobč. ~ opraviti nalogo neustrezno, slabo
nèzanesljívo nač. prisl. (ȅí) ~ voziti avtomobil
nèzanimívo nač. prisl. (ȅí) ~ predavati; ~ pisana reportaža
nèzapopadljívo nač. prisl. (ȅí) star. nerazumljivo, nedoumljivo: ~ težko je priznal napako
nèzaupljívo nač. prisl. (ȅí) ~ gledati; ~ odgovarjati na vprašanja
nèzgrešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ zadevati tarčo
nèzmotljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ugotavljati
nèžaljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti; ~ šaljiv človek
nèžív -a -o (ȅȋ ȅí ȅí) ~a stvar; Osebe v romanu so ~e |brez izrazitih potez, značilnosti|
nèžívi -a -o (ȅí) živa in ~a narava
nèžívo -ega s, pojm. (ȅí) razvoj živega iz ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèžívost -i ž, pojm. (ȅí)
nivó -ja m z -em (ọ̑) ~ cestišča; ~ tekočine; publ.: življenjski ~ prebivalstva raven; prehajati z estetskega ~a na sociološki področja; biti na ~u biti dober, kakovosten; Pojava sta na istem ~u sta enakovredna, sta istovrstna; biti pod ~em podpovprečen, slab
norčljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) redk. norčavo: ~ odgovarjati
občutljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ reagirati na kaj
obotavljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti
obregljívo nač. prisl. (í) poud. ~ odgovoriti |nezadovoljno, sitno|
obrekljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti o sodelavcu
očarljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se nasmehniti
oglušljívo nač. prisl. (í) ~ zaropotati
omahljívo nač. prisl. (í) ~ reči
omamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati omamno
opravičljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti o kom
opravljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti o kom
oprijemljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~o blago; neobč. Pojav je dovolj ~ določljiv, opredeljiv
oprijemljívi -a -o (í) ~ svet
oprijemljívo -ega s, pojm. (í) hoteti kaj ~ega
oprijemljívost -i ž, pojm. (í)
oprijemljívo nač. prisl. (í) neobč. Nevarnost je ~ blizu zelo blizu
osupljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti
otipljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ izrastek; poud.: ~ rezultat |lahko ugotovljiv, zaznaven|; ~e dobrine |snovne, tvarne|
otipljívo -ega s, pojm. (í) najti kaj ~ega
otipljívost -i ž, pojm. (í)
otipljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dokazovati
pazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ brati, opazovati
pecívo -a m, snov. (í) postreči s ~om
pívo -a s, snov. (í) steklenica, vrček ~a; števn., knj. pog. naročiti tri ~a tri steklenice, vrčke piva
pivo.. prvi del podr. zlož. pivopívec, pivovár
plašljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. ~ se bližati boječe, bojazljivo
plesnív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ kruh; slabš. ~a načela |zastarela|
plesnívo -ega s, pojm. (í) duh po ~em
plesnívost -i ž, pojm. (í)
plesnívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ zatohel
pletívo -a s, snov. (í) plesti z naravnimi ~i
pohujšljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti
pomanjkljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ pojasniti okoliščine; ~ oblečen
pomenljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se nasmehniti
pomirljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ vplivati na okolico
popustljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ravnati s kom ~
porogljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ gledati koga; ~ govoriti, se smejati
posmehljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ gledati, reči, vprašati
potrpežljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ čakati
poželjívo nač. prisl. (í) ~ gledati
prašívo -a s, snov. (í) uporaba prašiv v kmetijstvu
prátvorívo -a s, snov. (ȃí) biol. |protoplazma|
predirljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ zapiskati
predívo -a s, snov. (í) mikati ~; bombažno ~
preglušljívo nač. prisl. (í) ~ zavpiti
preljubeznívo nač. prisl. (í) poud. ~ pozdraviti koga |zelo ljubeznivo|
prepričljívo prisl. -ej(š)e (í; í) nač. ~ govoriti; mer. ~ zmagati
preračunljívo nač. prisl. (í) ~ se vesti
presenetljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ izid; poud. ~ uspeh |zelo velik|
presenetljívo -ega s, pojm. doživeti kaj ~ega (í)
presenetljívost -i ž, pojm. (í)
presenetljívo prisl. -ej(š)e (í; í)
1. nač. ~ reagirati na kaj
2. mer., poud. ~ lepo oblečen |zelo|
presunljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ jokati; poud. ~ zakričati |predirljivo|
pretresljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ dogodek; poud. ~a lepota gor |zelo velika|
pretresljívo -ega s, pojm. (í) Zgodilo se ni nič ~ega
pretresljívost -i ž, pojm. (í)
pretresljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ jokati; poud. Dečka sta si ~ podobna |zelo|
prezirljívo nač. prisl. (í) ~ gledati
prežívo tudi preživó nač. prisl. (í; ọ̑) ~ se spominjati česa
prijemljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ predmet; Zrak ni ~; neobč. priznavati samo, kar je ~o oprijemljivo
prijemljívo -ega s, pojm. (í) ločiti ~o od neprijemljivega
prijemljívost -i ž, pojm. (í)
prilagodljívo nač. prisl. (í) ~ ravnati
prilizljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti
priporočljívo povdk. (í) ~ je, da pridete kmalu
privoščljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se smejati
prizanesljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ravnati s kom
prodirljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) star. ~ vpiti predirljivo
pronicljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
pronikljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. ~ razpravljati pronicljivo, pronicavo
radožívo nač. prisl. (í) ~ se vesti
razberljívo povdk. (í) Kako je knjiga nastala, je ~ iz uvoda
razburljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ živeti
razstrelívo -a s, snov. (í) jedrsko ~
razumljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ pojav; Njena zaskrbljenost je ~a
razumljívo -ega s, pojm. (í) narediti kaj ~ega
razumljívost -i ž, pojm. (í)
razumljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ pisano besedilo
razumljívo2 povdk. (í) ~ je, da se s tem ne more sprijazniti; Nima posluha, ~
razveseljívo povdk. (í) ~ je, da je zmagal
razžaljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti
redívo -a s, snov. (í) neobč. hranilne snovi
sív -a -o tudi sív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~ dim; omilj.: ~e misli |neprijetne, dolgočasne|; ~a vsakdanjost |pusta, dolgočasna|; nevtr.: ~ v obraz; pepelnato ~; ~ kot golob
sívi -a -o (í) ~a mrena
sívo -ega s, pojm. (í) okras v ~em
sívost -i ž, pojm. (í)
sívo nač. prisl. (í) ~ se oblačiti; ~ prepleskati; ~ lisast
sívo.. tudi sívo prvi del podr. zlož. (í) sívorjàv tudi sívo rjàv
sivo.. prvi del podr. zlož. sivobrád, sivodlák, sivoglàv, sivolásec, sivoók
slepljívo nač. prisl. (í) ~ bel; poud. ~ govoriti |zavajajoče|
smrdljívo nač. prisl. (í) ~ goreti
spakljívo nač. prisl. (í) ~ se nasmehniti, našobiti
spogledljívo nač. prisl. (í) ~ se ozirati
spoštljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
spotakljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a pesem; moralno ~
spotakljívo -ega s, pojm. (í) poud. |neprimerno, nespodobno|: reči kaj ~ega
spotakljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|
spotakljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) poud. ~ govoriti, se vesti |neprimerno, nespodobno|
spotikljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) poud. ~ govoriti |neprimerno, nespodobno|
spravljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
spremenljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ oblačno bo
spremenljívo2 povdk. (í) Jutri bo ~
sramežljívo nač. prisl. (í) ~ zardevati
srhljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ zatuliti
stakljívo nač. prisl. (í) poud. ~ brskati po pisarni
steljívo -a s, snov. (í) kmet. trositi ~
strašljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Zgodba je učinkovala ~; redk. ~ se ozirati boječe
strelívo -a s, snov. (í) skladišče ~a
sumljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a oseba; slabš. ženska ~e preteklosti |moralno oporečna|
sumljívo -ega s, pojm. (í) opaziti kaj ~ega
sumljívost -i ž, pojm. (í)
sumljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se vesti; ~ skrivnosten
sumljívo2 povdk. (í) ~ se mi zdi, da je ni
svetívo -a s, snov. (í) uporabljati les za ~
šaljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti; glasb. |scherzando|
šaljívo- prvi del prir. zlož. (í) šaljívo-posmehljív
šaljívo-posmehljív -a -o (í-í) ~ izraz
škodljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ delovati, vplivati na razvoj
škropívo -a s, snov. (í) ~ proti plesni; strupeno ~
tkívo -a s, snov. (í) gobasto ~; kostno ~; publ. idejno ~ romana; anat. krovno ~ povrhnjica
togotljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
tolažljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ glas
tolažljívo -ega s, pojm. (í) reči kaj ~ega
tolažljívost -i ž, pojm. (í)
tolažljívo nač. prisl. (í) ~ reči
trdožívo nač. prisl. (í) poud. ~ se oklepati življenja |vztrajno|
tvorívo -a s, snov. (í) neobč. gradivo, material
ubogljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ izpolnjevati ukaze
učívo -a s (í) šol. učna snov, učno gradivo
umljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. razumljivo, jasno: ~ pojasniti
umljívo2 povdk. (í) neobč. razumljivo, jasno: ~ je, da so nezadovoljni
ustrežljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ pomagati bolnemu
utrudljívo povdk. (í) ~ je bilo delati brez počitka
vabljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati
varívo -a s, snov. (í) |z varjenjem pridobljena snov|
varljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ prijazno
vezívo -a s, snov. (í) uporabiti apno za ~; oljna ~a; podkožno ~; pojm., neobč. vezenje; števn., redk. razrahljati ~ vez
vpadljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se oblačiti
vprašljívo1 nač. prisl. (í) ~ razlagati kaj
vprašljívo2 povdk. (í) ~ je, ali bodo uresničili načrte
vsiljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ponujati kaj; ~ vljuden
vzkipljívo nač. prisl. (í) poud. ~ se odzvati |razburljivo, jezno|
vznemirljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a novica; biti zelo ~
vznemirljívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega
vznemirljívost -i ž, pojm. (í) ~ novice; poud. do ~i lep |zelo lep|
vznemirljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se vesti; ~ slab; poud. ~ lep, mlad |zelo|
vznemirljívo2 povdk. (í) ~ je, da ga še ni nazaj
zadovoljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti; ~ opraviti kaj
zadušljívo1 nač. prisl. (í) Ozračje je ~ onesnaženo
zadušljívo2 povdk. (í) V prostorih je ~
zafrkljívo nač. prisl. (í) knj. pog. ~ se smejati posmehljivo odrezavo
zajedljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti, vprašati
zamerljívo nač. prisl. (í) ~ odgovoriti
zanemarljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ majhne razlike
zanemarljívo2 povdk. (í) Ni ~ upoštevati podrobnosti
zanesljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; ~ dokaz; ~ pri delu
zanesljívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega
zanesljívost -i ž, pojm. (í)
zanesljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Kar obljubi, to ~ izpelje; voziti ~
zaničljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti o umetnosti; ~ pogledati reveža
zanimív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ pogovor; poud.: ~ izrek |duhovit, nenavaden|; ~ sklep |presenetljiv|; publ.: ~a cena ugodna, primerna; zelo ~a ponudba vabljiva; nevtr. biti ~; zanimiv za koga/kaj publ. Ta predlog za nas ni ~ primeren, sprejemljiv
zanimívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega
zanimívost -i ž, pojm. (í) ~ potovanja; števn. filmske ~i
zanimívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ pripovedovati; ~ urejen prostor
zanimívo2 povdk. (í) Na prireditvi je bilo ~; ~, tudi on tako pravi
zapeljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ nasmeh; poud.: ~a knjiga |zelo zanimiva, privlačna|; ~a priložnost |zelo ugodna, primerna|
zapeljívo -ega s, pojm. (í) nekaj ~ega na njej
zapeljívost -i ž, pojm. (í) ~ glasu; števn., poud. ~i življenja |zanimive, privlačne stvari|
zapeljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati; ~ se smejati
zapovedljívo nač. prisl. (í) ~ klicati
zapravljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ živeti
zaskrbljívo nač. prisl. (í) publ. Stanje se ~ slabša skrb vzbujajoče, vznemirljivo
zasmehljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ pripomniti
zaupljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ poslušati
zavidljívo prisl. -ej(š)e (í; í) neobč.
1. nač. ~ gledati zavistno, nevoščljivo
2. mer., poud. ~ dobra kakovost |zelo|
zbadljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti
zmrdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) poud. ~ sta se spogledali |s kremženjem, šobljenjem izrazili nezadovoljstvo|
zmrzljívo nač. prisl. (í) ~ se držati, se tresti
znajdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í); gl. iznajdljivo
zvodljívo nač. prisl. (í) neobč. ~ gledati, se nasmehniti zapeljivo
žaljívo nač. prisl. (í) ~ se vesti
žgečkljívo nač. prisl. (í) ~ prijemati
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|

žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
žívo1 tudi živó prisl. (í; ọ̑)
1. nač. ~ se lesketati; ~ pripovedovati; ~ poslikan; ~ rdeč
2. mer., poud.: ~ pogrešati koga |zelo|; Tam je bilo vse ~ otrok |zelo veliko|
žívo2 tudi živó povdk. (í; ọ̑) Opolnoči je bilo tam še vse ~; V pristanišču je bilo ~ kot v panju
živo..1 prvi del podr. zlož. živobárven, živopísen, živoróden, živosrebŕn; živoslôvje
živo..2 tudi živo prvi del podr. zlož. živordèč tudi živo rdèč
Število zadetkov: 274