žívo1 tudi živó prisl. (í; ọ̑)
1. nač. ~ se lesketati; ~ pripovedovati; ~ poslikan; ~ rdeč
2. mer., poud.: ~ pogrešati koga |zelo|; Tam je bilo vse ~ otrok |zelo veliko|
žívo2 tudi živó povdk. (í; ọ̑) Opolnoči je bilo tam še vse ~; V pristanišču je bilo ~ kot v panju
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
živo..1 prvi del podr. zlož. živobárven, živopísen, živoróden, živosrebŕn; živoslôvje
živo..2 tudi živo prvi del podr. zlož. živordèč tudi živo rdèč