ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|; krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|; stari ~ |ded|; sveti ~ |papež|; ~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|; vera naših ~ov |prednikov|; biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|
Ôče -éta m, oseb. i. (ó ẹ́) ver. Bog Oče