ubóg -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~ človek; neobč. ~ kmet reven, siromašen; poud.: vzeti svojo ~o prtljago |neveliko, skromno|; njegovo ~o premoženje |majhno, nezadostno|; biti ves ~ po bolezni |slaboten, onemogel|; iron. ubog na čem ~ ~ duhu |nedomiseln, naiven|
ubógi -a -o (ọ́; ọ̑) poud. ~a gmajna |izkoriščano, zatirano ljudstvo|
ubógi -ega m, člov. (ọ́; ọ̑) pomagati ~emu
ubógost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)