jálən, -lna, adj. 1) neidisch, Mur.; j. komu biti, C., Mik., vzhŠt.; — 2) trügerisch, ogr.-M., C.; vse je jalno in nestalno, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

jálen -lna -o prid. sleparski, goljufiv, hinavski: Jálen cslovik, krivi mou'z zjálnimi vuſztami hodi KŠ 1754, 55; Pri vecſérji Iudás jálni BKM 1789, 84; Tou pogodbo je jálen Czaszar razvrgao KOJ 1848, 30; kako ti tátov jalna natura SM 1747, 82; Od jálnoga ſafara KŠ 1771, 224; da bodte mogli ſztáti prouti jálnomi vraj'zemi sütanyi KŠ 1771, 586; Csi zjálnov prosnyouv kaj od nyih proſzimo KŠ 1754, 50; z jálnimi vüsztami, i dvôjega szrczá vcsijo TA 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.