sȃblja, f. 1) der Säbel; bridka s.; — iz nem.? ("ein weitverbreitetes Wort unsicheren Ursprungs", Mik.); — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Črniče pod Čavnom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sáblja -e ž sablja: Poszlavci i velikási voger-szkem gvanti, száblyami szo pred krála sztôpili AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sablja [sȃblja] samostalnik ženskega spola

sablja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sablja samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

sablja žF6, acinacis, -cisPersianska ſabla, ali Turshka; capulus, et capulumena kapiza, ali knoff na mezhi, ſabli, ali rozhiza; frameaſabla; harpesena vkrivena ſabla, ali mezh; machaera, -ae, vel machera, -aekratka ſabla, kordez; sica, -aeena ſabla, en tolih, ṡakritu oroṡhje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sablja -e ž sablja: hitru ſdere ſvojo ſablo tož. ed., inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo or. ed. je nad nym ſtal ǀ kadar bi ti vidil, de edn s' eno shpago perveſan bi viſſil nad eno gorezho apnenizo, ter edn s' nago sablo or. ed. bi mahnil ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable tož. mn. kasat ← vzhslovan. ← turš., prim. kirgiško sapy ‛sablja’, turš. sap ‛ročaj meča’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sablja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sablja sam. ž ♦ P: 2 (BH 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Število zadetkov: 8